Iniciativa “Živalim prijazna mesta”
Z iniciativo “Živalim prijazna mesta” želimo širiti zavedanje, da tudi mesta predstavljajo dom številnim živalskim vrstam, zato bi jim morali zagotavljati varno okolje, v katerem se lahko razvijajo. Po eni strani z izgradnjo mest iz zelenih ustvarjamo betonske džungle, novonastalemu prostoru pa se živali bodisi prilagodijo ali se umaknejo in/ali izumrejo. Po drugi strani so živali, ki jih je človek udomačil in nato prepustil naključju, ostale v bližini človeka in se naučile obstati v betonskih gozdovih.
Zaradi teh dejstev delitev živali na “koristne” in “nekoristne” ne predstavlja rešitev. Kot ljudje moramo prevzeti odgovornost, saj veliko živalskim vrstam odrejamo življenjski cikel oziroma tako ali drugače posegamo vanj. Pred nami so številni izzivi, ker z naraščanjem števila prebivalstva prihaja do odpiranja novih vprašanj, vsekakor pa bo potrebno z multidisciplinarnim pristopom in regionalno ter nacionalno zastavljenimi smernicami pričeti reševati tovrstno problematiko.
Področja:
- Arhitektura: Vsako leto pogine na milijone živali zaradi različnih arhitekturnih ureditev. Na primer stavbe z odsevnimi stekli, v katere se zaletavajo ptice (samo v ZDA naj bi zaradi tega letno poginilo 100 milijonov ptic ali več), bazeni, v katerih konča raznovrstna divjad in žuželke, in ceste terjajo izjemno visok davek, zato je bodoča naloga arhitektov, da pri načrtovanju upoštevajo te statistike;
- Skrb za udomačene živali, ki so jih ljudje izpustili na prosto: Ena najbolj nezaželenih živali mest je golob, ki ga je človek udomačil za svoje potrebe in izpustil na prosto. Poškodovani in bolni golobi niso deležni posebne oskrbe in jih ponavadi čaka dolgotrajno umiranje. V Nemčiji prostovoljci, združeni v organizacije, v okoli 50 mestih pomagajo golobom z veterinarsko oskrbo, humanim uravnavanjem populacije ter kvalitetno prehrano, saj so golobi prisiljeni iskati hrano med človeškimi smetmi, kar prinaša vrsto težav. Tovrstna dobra praksa bi se lahko uveljavila tudi v drugih mestih;
- Izginjanje zelenih ter divjih površin: Posek dreves, odstranitev grmovja, asfaltiranje travnatih površin, pogosta košnja v urbanih naseljih, okrasne trave, ki zahtevajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev za uničevanje neželenih rastlin, vplivajo na številne živali, ki jim zelene površine predstavljajo zavetje in vire prehrane v mestu. V urbana naselja se morajo vrniti medovite rastline, travnate površine in pravilna skrb za drevesa ter zavarovana območja za gnezdenje.
Kaj lahko storimo posamezniki?
– Prijavite točke, kjer se ptice zaletavajo v stavbe, v interaktivni globalni zemljevid in poiščite na strani druge ukrepe: https://birdsafe.ca/
– Sodelujte pri akcijah prenosa dvoživk čez cesto, zemljevid lokacij: https://www.pomagajmo-zabicam.si/kje
– Sporočite Zavodu za varstvo narave opažanje ogroženih hroščev rogača in alpskega, bukovega ter hrastovega kozlička na https://www.sporocivrsto.si
– Naj bo del vašega vrta divji in to označite z modrim srcem iz recikliranega materiala v sklopu iniciative Blue Heart https://bluecampaignhub.com
– Ne odstranjujmo odpadlega lista, ki je naravni kompost: http://www.leaveleavesalone.org/
– Lastovke in hudourniki potrebujejo za gradnjo gnezd blato, zato ne spreminjajmo tovrstnih površin
– Ozaveščajmo o svetovnih dnevih različnih vrst živali:
a) 3. marec svetovni dan divjih živali in rastlin https://www.wildlifeday.org/
b) 20. marec svetovni dan vrabcev https://www.worldsparrowday.org/
c) 4. april svetovni dan brezdomnih živali https://www.strayanimalsday.org/
č) 11. maj in 12. oktober svetovni dan ptic selivk https://www.worldmigratorybirdday.org/
d) 7. junij svetovni dan lastovk http://worldswiftday.org/en/home/
Viri:
–https://www.humanegardener.com/wildlife-and-swimming-pools/
–https://www.stadttaubenprojekt.de/
–http://www.stadttaubenhilfe-online.de/
